Razkritja

Skladno z veljavno zakonodajo in internimi politikami na spodnjih povezavah objavljamo razkritja Addiko banke:

Razkritje politike izbora članov upravljalnega organa je skladno z 88. členom Zakona o bančništvu (ZBan-2).

Addiko banka člane upravljalnega organa in nosilce ključnih funkcij v družbi izbira skladno z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji in skladno z zakonodajo Evropskega bančnega organa (EBA), Evropske centralne banke in politikami, ki veljajo v Addiko Skupini.

Za vse vodilne funkcije Addiko banka zahteva od kandidatov ustrezna dokazljiva znanja, izkušnje in veščine. Pri kadrovanju banka upošteva veljavno zakonodajo, interne akte in vse priporočene evropske in lokalne smernice.

Pri oceni primernosti kandidatov Addiko banka v celoti sledi interni in skupinski Politiki ocenjevanja sposobnosti in primernosti za člane uprave, nadzornega sveta in nosilce ključnih funkcij (Fit & Proper Policy), ki je bila pripravljena na podlagi evropskih smernic (EBA) o ocenjevanju primernosti članov organov vodenja ali nadzora in nosilcev ključnih funkcij ter Sklepa o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic, ki ga je z novembrom 2015 nadomestil Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice. Politika med drugim opredeljuje kriterije zadostne strokovne usposobljenosti in izkušenj v smislu izobrazbe, profesionalnih izkušenj in znanj, kriterij osebne zanesljivosti in dobrega ugleda, definira pa tudi postopek izdelave ocene banke o primernosti članov upravljalnega organa banke, ki jo je potrebno predložiti Banki Slovenije.

Addiko banka ni opredeljena kot pomembna banka, zato za presojo primernosti kandidatov za Nadzorni svet ni oblikovana komisija za imenovanja. Primernost ostalih kandidatov presoja interna komisija. Ocene primernosti so podane na podlagi informacij, ki so pridobljene neposredno od kandidatov, vključno s samooceno s Fit & Proper vprašalnikom.

V politiki o načrtovanju delovne sile in zaposlovanje je opredeljena raznolikost upravljalskih organov, ki izhaja iz direktive CRD IV in zagotavlja raznolikost pri sestavi organov, ki naj bi prispevala k učinkovitemu obvladovanju tveganj z zagotavljanjem različnih pogledov in mnenj ter s posledičnim izogibanjem pojavu skupinskega mišljenja. V trenutni sestavi uprave in nadzornega sveta raznolikost spolov ni zagotovljena.

Addiko banka ima sistem upravljanja, ki ga sestavljata uprava in nadzorni svet. Poslovanje je urejeno s poslovnikom.

Uprava banke

Uprava ima tri člane in se sestaja enkrat tedensko, na sejah uprave. Uprava vodi posle družbe samostojno ter zastopa in predstavlja banko navzven. Člane in predsednika uprave imenuje nadzorni svet. Uprava četrtletno poroča nadzornemu svetu in obvešča nadzorni svet o vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje družbe in povezanih družb.

Član uprave banke je lahko oseba, ki predhodno pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave. Nadzorni svet odloči o imenovanju določene osebe za člana uprave banke, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije. V okviru postopka se mora seznaniti tudi z oceno primernosti te osebe za člana uprave banke. Član uprave banke mora ves čas opravljanja funkcije izpolnjevati pogoje za člana uprave.

Član uprave mora:

  • ravnati profesionalno in zagotavljati skladnost uprave z zakonskimi določbami;
  • ravnati odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko učinkovito oceni in presoja odločitve v zvezi z vodenjem banke;
  • ravnati v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov;
  • funkciji člana uprave nameniti dovolj časa, da lahko to funkcijo učinkovito opravlja, skladno z zahtevami zakona.

Član uprave banke mora zagotoviti, da banka posluje v skladu:

  • z veljavno evropsko regulativo;
  • z drugimi akti, ki urejajo opravljanje storitev in poslov, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi;
  • s profesionalno skrbnostjo in z najvišjimi etičnimi standardi ter pravili dobre poslovne prakse in zaščite potrošnikov.

Člani uprave banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti iz prvega odstavka tega člena, razen če dokažejo, da so se pri izpolnjevanju svojih dolžnosti izogibali nasprotju interesov ter ravnali v skladu s predpisi in profesionalno skrbnostjo pri vodenju poslov banke.

Revizijska komisija nadzornega sveta pokriva:

  • spremljanje postopka računovodskega poročanja;
  • spremljanje učinkovitosti in uspešnosti notranje kontrole v družbi, notranje revizije in sistemov za obvladovanje tveganja;
  • spremljanje skladnosti z zakonodajo in preprečevanje pranja denarja;
  • spremljanje obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;
  • pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja za letno poročilo družbe, zlasti zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev;
  • odgovarjanje za postopek izbire revizorja in predlaganje nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila družbe;
  • nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje družba;
  • ocenjevanje sestavljanja letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet;
  • sodelovanje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja;
  • sodelovanje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo;
  • poročanje nadzornemu svetu o rezultatu obvezne revizije;
  • opravljanje drugih nalog, določenih s statutom ali sklepom nadzornega sveta;
  • sodelovanje z revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila družbe, še zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z revizijo.

Komisija za prejemke pokriva:

  • izvaja strokovne in neodvisne ocene politik in praks prejemkov ter na tej podlagi oblikovanje pobud za ukrepe v zvezi z izboljšanjem upravljanja tveganj banke, kapitala in likvidnosti banke;
  • pripravlja predloge odločitev upravljalnega organa v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj banke;
  • nadzoruje prejemke višjega vodstva oziroma ključnih kadrov (identified staff), vključno s funkcijami, ki opravljajo funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja.
  • nadzira politike ter prakse na področju prejemkov in spodbude za upravljanje tveganj, kapitala in likvidnosti;
  • upošteva dolgoročne interese delničarjev, vlagateljev in zaposlenih;
  • organizira vsaj eno zasedanje na leto (na katero mora v skladu z avstrijskimi pravili povabiti državnega komisarja in njegovega namestnika);
  • neposredno nadzira prejemke izvršnih direktorjev z vidika obvladovanja tveganja in skladnosti;
  • pripravlja priporočila nadzornemu svetu glede prejemkov članov upravnega organa, višjega vodstva funkcij tveganj in skladnosti, kot tudi zaposlenih, ki prejemajo najvišje plačilo;
  • zagotavlja podporo in svetovanje nadzornemu svetu o oblikovanju celotne politike družbe na področju prejemkov;
  • preverja imenovanje zunanjih svetovalcev s področja prejemkov, ki jih za potrebe svetovanja ali podpore lahko najame nadzorna funkcija;
  • preverja imenovanje preostalih zunanjih svetovalcev s področja prejemkov;
  • sodeluje z nadzorno funkcijo pri njenem oblikovanju in vodenju sistema prejemkov;
  • posveča posebno pozornost ocenjevanju mehanizmov, s katerimi se zagotavlja, da sistem prejemkov upošteva vse oblike tveganj, likvidnosti in ravni kapitala, kot tudi skladnost celotne politike prejemkov z dolgoročnim preudarnim upravljanjem družbe in Skupine;
  • formalno pregleduje številne možne scenarije, s katerimi se preverja odziv sistema prejemkov na prihodnje zunanje in notranje dogodke ter opravlja tudi testiranja za nazaj;
  • nadzira notranje prakse na področju prejemkov, pri čemer se pregled izvaja vsaj enkrat na leto;
  • pregleduje prejemke posebne kategorije zaposlenih.

Komisija za tveganja pokriva:

  • svetuje glede splošne sedanje in prihodnje nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj;
  • pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede izvajanja strategije upravljanja tveganj;
  • brez poseganja v naloge komisije za prejemke preverja, ali so v spodbudah, ki jih zagotavlja sistem prejemkov, upoštevani tveganje, kapital, likvidnost ter verjetnost in časovni razpored prihodkov banke, z namenom oblikovanja preudarnih politik in praks prejemkov;
  • preverja, ali so cene storitev banke v celoti združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj banke, ter v primeru ugotovljenih neskladij oblikuje predlog ukrepov za njihovo odpravo in ga predloži upravi in nadzornemu svetu banke.

Nadzorni svet

Nadzorni svet ima pet članov in zaseda po potrebi, predvidoma četrtletno.
Člani nadzornega sveta zastopajo interese lastnikov. Člane nadzornega sveta voli skupščina, ki jih lahko odpokliče tudi pred iztekom mandata. Uprava mora vsako zamenjavo članov nadzornega sveta takoj prijaviti v register. Nadzorni svet izmed članov izvoli predsednika in namestnika. Namestnik prevzame pravice in obveznosti predsednika v primeru, da je slednji onemogočen pri njihovem uresničevanju.
Član nadzornega sveta banke mora ves čas opravljanja funkcije izpolnjevati pogoje za opravljanje funkcije.

Član nadzornega sveta mora:

  • ravnati profesionalno in zagotavljati skladnost uprave z zakonskimi določbami;
  • ravnati odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko učinkovito spremlja in nadzira odločitve uprave in ostalih vodstvenih funkcij v zvezi z vodenjem banke;
  • ravnati v skladu najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov;
  • funkciji člana nadzornega sveta nameniti dovolj časa, da lahko to funkcijo učinkovito opravlja, skladno z zahtevami zakona.

Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti izogibali nasprotju interesov ter ravnali v skladu s predpisi in profesionalno skrbnostjo glede izvajanja nadzora nad vodenjem poslov banke.

Imenovanje članov Nadzornega sveta

Nadzorni svet imenuje komisije nadzornega sveta: revizijsko komisijo, komisijo za tveganja in komisijo za prejemke. Komisije nadzornega sveta so posvetovalna telesa nadzornega sveta, člani pa so obenem člani nadzornega sveta banke, delujejo v skladu s svojimi poslovniki in se praviloma sestajajo četrtletno.

Neodvisne interne kontrolne funkcije

Banka ima vzpostavljene neodvisne interne kontrolne funkcije: Pravna služba in skladnost poslovanja, v okviru katere deluje preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, službo Notranje revizije ter Upravljanje tveganj.

Pravna služba in skladnost poslovanja

V okviru te službe skladnost poslovanja poroča upravi in nadzornemu svetu.

Funkcija skladnosti poslovanja ugotavlja tveganja, ki so povezana s skladnostjo poslovanja banke, ki jim je banka izpostavljena oziroma hipotetično izpostavljenost iz naslova kršitev veljavnih predpisov ali zahtev Banke Slovenije oziroma Evropske centralne banke. Prav tako ugotavlja tveganja iz naslova sklenjenih pogodb, predpisanih praks oziroma etičnih standardov, ki bi lahko imeli vpliv na prihodke, kapital ali ugled banke.

Funkcija preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma opravlja naloge in izvaja ukrepe v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT).

Upravljanje s tveganji

Služba kontrolinga tveganj se ukvarja z identifikacijo, merjenjem, vrednotenjem, limitiranjem, poročanjem in obvladovanjem tveganj, kjer uvrščamo med drugim predvsem kreditno, tržna in operativno tveganje. Funkcija upravljanja s tveganji poroča upravi in nadzornemu svetu (Komisija za tveganja) in višje ravni vodstva informira preko rednih in izrednih poročil in analiz. Prav tako:

  • ocenjuje vpliv strukture variabilnih prejemkov na profil tveganja družbe;
  • priporočljivo je, da funkcija upravljanja s tveganji potrjuje ter ocenjuje podatke o prilagajanju tveganju in da se v ta namen udeležuje zasedanj Komisije za prejemke.

Služba notranje revizije opravlja notranje revidiranje, ki zajema:

  • spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti ureditve notranjega upravljanja;
  • presojo procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala glede na lastno oceno tveganj banke;
  • presojo zanesljivosti informacijskega sistema, vključno z elektronskim informacijskim sistemom in elektronskimi bančnimi storitvami;
  • presojo zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil;
  • preverjanje popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja v skladu s predpisi;
  • preverjanje skladnosti ravnanja banke s predpisi, internimi akti in ukrepi, sprejetimi na njihovi podlagi;
  • izvajanje posebnih preiskav.

V banki deluje sistem obveščanja o kršitvah oziroma sistem prijav nesprejemljivega ravnanja, ti. Whistleblowing.

Sistem obveščanja o kršitvah omogoča zaposlenim v banki, da prek neodvisnih in samostojnih poročevalskih linij interno poročajo o kršitvah predpisov in internih aktov banke. Banka zagotavlja ukrepe, s katerimi se preprečujejo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neprimerne obravnave zaposlenih v banki, ki podajo prijavo.

Razkritje politike prejemkov v skladu s 88. členom ZBan-2 in 450. členom uredbe CRR

Addiko banka ima sistem nagrajevanja za določene kategorije zaposlenih opredeljen v Politiki o prejemkih, ki je oblikovana skladno z zakonodajo in evropsko regulativo. Lokalna politika izhaja iz politike, ki jo je oblikovala Skupina na podlagi veljavnih mednarodnih standardov.

V Addiko banki imamo oblikovano politiko prejemkov, ki vključuje spremljanje delovne uspešnosti skozi postavljanje merljivih ciljev v določene časovnem obdobju in njihovo vrednotenje.

V politiki so opredeljeni:

  • člani uprave in
  • nosilci ključnih funkcij, ki imajo vpliv na profil tveganja banke.

Cilji politike so:

  • vzpostaviti okvir prejemkov v družbi;
  • določiti načela, ki urejajo sistem prejemkov, ter organizacijske smernice;
  • zagotoviti skladnost prejemkov z veljavnimi predpisi, kot tudi njihovo spremljanje;
  • vzpostaviti okvir prejemkov, s katerimi lahko družba privablja in zadrži nadarjene posameznike, obenem pa tudi spodbuja zaposlene k doseganju dolgoročnih poslovnih ciljev znotraj njihovega okvira pripravljenosti za tveganje in obvladovanja tveganja;
  • upravi in zaposlenim omogočiti pregleden in podroben prikaz veljavnih pravil njihovega sistema prejemkov.

Poročanje

Addiko banka ima oblikovano Komisijo nadzornega sveta za prejemke, ki se praviloma sestaja enkrat letno in obravnava poročilo o prejemkih, ki ga pripravi Kadrovska služba družbe. Komisijo sestavljajo člani Nadzornega sveta družbe.

Sestavni del poročila so:

  • podatki o izplačilih zaposlenim po kategorijah:
    • fiksne plače,
    • variabilni del (po kategorijah).
  • podatke o ključnih funkcijah (identified staff);
  • podatki o številu zaposlenih.

Značilnosti sistema prejemkov

Prejemki članov vodstva in ključnih funkcij (uprava/direktorji) in drugih zaslužkarjev morajo biti sorazmerni z njihovimi pooblastili, nalogami, strokovnostjo in odgovornostmi. Vsi njihovi prejemki morajo prav tako ustrezati ekonomskemu položaju družbe in običajnim prejemkom v primerljivih družbah.

Brez poseganja v nacionalno pravo nadzorni svet posebej določa, potrjuje in nadzira prejemke vodstva in ključnih funkcij (uprava/direktorji) ter zaposlenih na ključnih funkcijah, ki prejemajo najvišje zneske skupnih prejemkov znotraj institucije.

Skupni prejemki vodstva in ključnih funkcij (uprava/direktorji) so sestavljeni iz denarnih (fiksnega in variabilnega dela iz naslova uspešnosti) in nedenarnih prejemkov (dodatne ugodnosti), vključno z izplačilom, ki ga prejmejo ob izteku funkcije. Vsaka od naštetih sestavin mora biti ustrezna in uravnotežena. Obstajati pa mora tudi možnost prilagajanja (znižanja plačila) glede na ekonomski položaj družbe.

Struktura prejemkov nosilcev nadzorne funkcije ne sme dovoljevati posegov v njihovo neodvisnost ali povzročati nasprotja interesov, ko opravljajo svetovalno vlogo v OP oziroma nadzorno in/ali upravno funkcijo.

Opredelitev ključnih funkcij družbe

Funkcije, ki imajo poseben vpliv na profil tveganja družbe so:

  • predsednik uprave,
  • član uprave,
  • direktor Kadrovske službe,
  • direktor Kontrolinga tveganj,
  • direktor Notranje revizije,
  • direktor Operacij,
  • direktor Infrastrukture,
  • direktor Poslovanja s podjetji,
  • direktor Poslovanja z občani,
  • direktor Računovodstva in poročanja,
  • direktor Pravne službe in skladnosti poslovanja,
  • direktor Upravljanja tveganj občanov,
  • direktor Upravljanja kreditnih tveganj,
  • direktor Finančnega kontrolinga, zakladništva in upravljanja z bilanco banke,
  • direktor Produktnega vodenja,
  • pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja.

Navedene funkcije s svojim poklicnim delovanjem bistveno vplivajo na profil tveganja družbe in za njih veljajo posebne zahteve smernic CEBS/EBA, smernic Skupine na področju človeških virov ter vsi napotki ali merila lokalnih nadzornih organov na tem področju.

Upravljanje uspešnosti

Cilji družbe so standardizirani, povezani s poslovnim načrtom družbe in Skupine ter usklajeni z evropskimi standardi in lokalno zakonodajo.

Osnovni cilj je doseči poslovni načrt. Uspeh se meri prek vnaprej določenih kazalnikov (ključnih kazalnikov učinkovitosti – za merjenje uspešnosti in ključnih kazalnikov tveganja – za merjenje različnih vrst tveganj).

Opredelitev stopenj ključnih kazalnikov (razpon od 0 % do maksimalno 120 %), pripravi Finančni kontroling v okviru modela za izračunavanja uspešnosti družbe.
Cilji so opredeljeni v okviru letnega procesa poslovnega načrtovanja in so, kot pravilo, enaki proračunskim vrednostim. Vsaka sprememba kazalnikov ali ciljev mora biti utemeljena in jo mora odobriti uprava Skupine.

Pogoji za izplačilo variabilnega dela prejemkov

Variabilni del prejemkov se lahko izplača le, če je finančni položaj institucije pozitiven in je izplačilo variabilnega dela upravičeno. Pravica do izplačila dodatka, kot tudi različna odložena izplačila so dovoljena le, če so izpolnjeni osnovni pogoji.

Osnovni pogoji / “Knock out” merila za izplačilo:

I. Uprava Skupine, Nadzorni svet Skupine, Odbor za prejemke Skupine kot tudi lokalni nadzorni svet  / Lokalni odbor za prejemke morajo odobriti izplačilo dodatka in odložene dele bonusa, ki temelji na razpoložljivosti.
II. Pozitiven NI (neto dohodek – MSRP) po izplačilu  bonusa.
III. Doseganje minimalnih limitov ključnih kazalnikov tveganja.
IV. Preseganje uspešnosti poslovanja.

Če katerikoli od zgornjih štirih pogojev ni izpolnjen, se variabilni del ne izplača.
Variabilni del prejemka se izračuna in izplača enkrat letno na podlagi ugotovljene uspešnosti družbe, upoštevajoč vsa knock-out merila. Višina individualnega variabilnega prejemka je skladna s splošno oceno delovne uspešnosti posameznika v okviru Razvojnih pogovorov in predstavlja nagrado za preseganje ciljev. Variabilni del naj ne bi presegal 100 % fiksne plače posameznika.

Izplačilo

Postopek za izplačilo mora biti v skladu s sistemom notranjih kontrol in v skladu s postopkom, opisanim v Politiki o prejemkih.

Za ključne funkcije je predviden sledeči model izplačila variabilnega dela prejemka:

  • letni znesek do 150.000 EUR: vsaj 40 % se odloži na več kot 5 let in sorazmerno razdeli po letih, ostalo je izplačano v prvi polovici leta v naslednjem proračunskem letu;
  • letni zneski nad 150.000 EUR: vsaj 60 % se odloži na več kot 5 let in sorazmerno razdeli po letih, ostalo je izplačano v prvi polovici leta v naslednjem proračunskem letu.

Informacije o prejemkih

Banka z dolžniškimi ali kapitalskimi instrumenti ne trguje na trgu. MSRP 8 se posledično ne uporablja.
Zaradi navedenih dejstev razčlenjenih informacij o prejemkih ne razkrivamo.

Prejemki uprave in nosilcev ključnih funkcij v družbi (identified staff) bodo objavljeni v revidiranem letnem poročilu.

Je bila ta informacija za vas koristna?

Da
Ne

Addiko Bank Slovenija

Spletna stran za svoje delovanje in izboljšanje uporabniške izkušnje uporablja spletne piškotke.

S klikom na katerokoli povezavo na tej strani se strinjate z njihovo uporabo.