Reforma referenčnih vrednosti IBOR

Kaj je referenčna obrestna mera in zakaj je pomembna?

Referenčna obrestna mera (na primer EURIBOR ali LIBOR) je obrestna mera, po kateri si banke medsebojno posojajo denar za različne ročnosti (na primer za 1 mesec, 3 mesece, 6 mesecev, 12 mesecev ipd.). Ker so ti medbančni depoziti praviloma nezavarovani, velja takšna obrestna mera za netvegano. Banke uporabljamo referenčno obrestno mero pri določanju višine skupne obrestne mera za kredite, depozite in druge produkte iz svoje ponudbe.

Banke pogosto posojajo denar kreditojemalcem po dogovorjeni obrestni meri, ki je lahko sestavljena iz:

  • referenčne obrestne mere (npr. EURIBOR, LIBOR), in
  • obrestnega pribitka ali razpona (marže), ki se prišteje referenčni obrestni meri.

Dogovorjena obrestna mera 3M EURIBOR + 3 % tako pomeni, da znaša pribitek (marža) 3 % in da bo skupna dogovorjena obrestna mera za 3% točke višja od vsakokratne referenčne obrestne mere (EURIBOR ali LIBOR). To pomeni, da se cena kredita zvišuje, če  referenčna obrestna mera narašča, in obratno.

Najbolj razširjeni referenčni obrestni meri sta evrska medbančna obrestna mera (Euro Interbank Offered Rate – EURIBOR) ter londonska medbančna obrestna mera (London Interbank Offered Rate – LIBOR).

EU uredba o referenčnih vrednostih (BMR)

1.januarja 2018 je pričela veljati EU uredba o referenčnih vrednostih 2016/1011 (BMR), s katero je EU predpisala zavezujoč okvir v zvezi z vrednostmi referenčnih obrestnih mer. BMR nadzorovanim subjektom v EU prepoveduje uporabo vrednosti referenčnih obrestnih mer razen, če je upravljavec (administrator) takšnih referenčnih vrednosti odobren s strani regulatorja v eni izmed držav članic EU in če je posamezna referenčna obrestna mera vpisana v Register referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Za kreditojemalce in banke je pomembna zahteva iz BMR, da morajo pogodbe vključevati določbe o nadomestitvi oziroma nasledstvu referenčnih obrestnih mer (t.i. »fall-back klavzule«), s katerimi je določen postopek v primeru, da posamezna referenčna obrestna mera, kot je na primer EURIBOR ali LIBOR, ne bi več obstajala, ali bi postala nereprezentativna.

Kratek pregled reforme IBOR referenčnih vrednosti

  1. EURIBOR

Evrska medbančna obrestna mera (EURIBOR) je referenčna obrestna mera za nezavarovane prvovrstne medbančne depozite. Potem ko panel bank Evropskemu inštitutu za denarne trge (EMMI) odda svoje kotacije za posamezne ročnosti (1m, 3m, 6m, 12m), EMMI izračuna 1m, 3m, 6m in 12 mesečni EURIBOR.

Da bi zadostil zahtevam uredbe BMR, je EMMI za EURIBOR razvil novo metodologijo izračunavanja (t. i. »hibridno metodologijo«), ki uporablja dvostopenjski model EURIBOR je tako skladen z zahtevami BMR in se lahko še naprej uporablja kot referenčna vrednost po BMR pravilih. Ne glede na navedeno pa morajo biti uporabniki EURIBOR-ja pripravljeni na možnost, da bo v prihodnosti prišlo do zmanjšanja bank, ki oddajajo svoje kotacije in njegove posledične ukinitve. Vključitev ustreznih pogodbenih določil o njegovem nasledstvu v obstoječe pogodbe je zato nujen ukrep za zaščito pred morebitnimi nejasnostmi, če bi se takšen scenarij tudi uresničil.

  1. EONIA

Referenčna obrestna mera za nezavarovane netvegane medbančne depozite preko noči (EONIA) bo zadnjič objavljena 3. januarja 2022, nato pa bo opuščena, saj bi zaradi pomanjkanja osnovnih transakcij in visoke koncentracije volumnov med majhnim številom vlagateljev EONIA lahko postala neskladna z BMR.

Da bi zadržali referenčno obrestno mero EONIA tekom prehodnega obdobja ter do njenega prenehanja 3. januarja 2022, se je njena metodologija spremenila in od 2. oktobra 2019 se EONIA izračunava kot €STR plus fiksni pribitek v višini 8,5 bazičnih točk. €STR odraža veleprodajni evrski nezavarovani strošek kreditov čez noč bank v evrskem območju in temelji izključno na stvarnih transakcijah, ki se poročajo ECB.

  1. LIBOR

LIBOR v Londonu pripravlja upravljavec referenčnih obrestnih mer ICE, za metodološko ureditev pa je odgovorna Prudential Regulation Authority – PRA – v Združenem kraljestvu.

Organ za finančno poslovanje (angl. Financial Conduct Authority – FCA) je sporočil, da objava referenčnih obrestnih mer LIBOR po letu 2021 ni več zagotovljena. Uporabniki LIBOR bodo morali obstoječe pogodbe prenesti na alternativne oz. nadomestne referenčne obrestne mere (NRR) pred januarjem 2022.

Te nadomestne referenčne obrestne mere za posamezne ročnosti (1m, 3m, 6m, 12m) imajo skupno osnovo – SARON (»Swiss Average Rate Over Night«). Posamezne ročnosti so določene s pomočjo metodologije, ki vseskozi izhaja iz SARON-a, torej obrestne mere za netvegani medbančni depozit preko noči. Pomembno je vedeti, da so obrestne mere, ki temeljijo na SARON-u, določene za preteklo obdobje, recimo za pretekli mesec, 3 mesece, 6 mesecev ali 12 mesecev. Administrator te obrestne mere je namreč želel zagotoviti, da so to dejanske, in ne zgolj kotirane/ponujene obrestne mere. Te obrestne mere so bile prepoznane kot možne in ustrezne nadomestne vrednosti za referenčno obrestno mero, ki lahko nasledijo obstoječi CHF-LIBOR.

Mednarodno združenje za zamenjave in druge izvedene finančne instrumente (International Swaps and Derivatives Association – ISDA) prepoznava naslednje NRR kot možno nadomestilo za naslednje LIBOR-je, in sicer:

LIBORNadomestna referenčna obrestna mera
LIBOR USDSOFR, zavarovana mera financiranja čez noč (zavarovane transakcije)
LIBOR GBPSONIA, indeksno povprečje, obrestna mera čez noč, v funtih (Nezavarovane transakcije)
LIBOR JPYTONAR, tokysko povprečje čez noč (nezavarovane transakcije)
LIBOR CHFSARON, švicarska povprečna obrestna mera, čez noč (zavarovane transakcije)

Kaj to pomeni za stranke?

Reforma referenčnih obrestnih mer vpliva na obstoječe in nove pogodbe, ki so indeksirane z LIBOR obrestno mero. Nadomestne referenčne obrestne mere so bile razvite za zagotovitev nemotenega nadaljevanja pogodbenih razmerij, če prenehajo obstajati LIBOR-ji.

V več državah poteka uvajanje pogodbenih določil glede uporabe nadomestnih referenčnih obrestnih mer z namenom omejevanja tveganja, povezanega z negotovostjo nadaljnjega obstoja referenčnih obrestnih mer LIBOR po letu 2021.

Finančne ustanove in stranke se spodbuja k iskanju dogovora o pogodbenih določilih glede uporabe nadomestnih referenčnih obrestnih mer, če bi prišlo do prenehanja obstoja LIBOR-jev ali drugih ključnih medbančnih referenčnih obrestnih mer v času, ko stranke to referenčno obrestno mero še uporabljajo v svojih pogodbenih razmerjih.

Addiko banka je v okviru celotne skupine Addiko vzpostavila posebno delovno skupino za zagotavljanje skladnosti z Uredbo EU o referenčnih vrednostih (BMR) in vodenje ustreznega prehoda iz LIBOR na nadomestne referenčne mere (NRR).

Opozorilo:

Vsebina te strani odraža trenutno razumevanje Addiko Bank d.d glede tematike IBOR prehoda in se lahko spremeni. Upoštevajte, da pregled, ki smo ga podali na tem mestu, ni celovit niti izčrpen. Pregled ni nadomestilo za poglobljeno oceno s strani neodvisnih strokovnjakov o tem, kako razvoj dogodkov lahko vpliva na vas ali na vašo organizacijo in ne predstavlja nasveta ali priporočila. Addiko Bank d.d. si bo prizadevala za periodično posodobitev te strani in/ali za zagotovitev sporočil, ki se nanašajo na razvoj na trgih glede reforme referenčnih obrestnih mer.

Addiko Bank Slovenija