Sprejeta je Uredba EU, ki s 1. 1. 2022 določa  zamenjavo referenčne obrestne mere CHF LIBOR z obrestno mero  SARON

Referenčna obrestna mera LIBOR, ki kotira v številnih tujih valutah, med drugim v švicarskih frankih (CHF) in tako služi kot podlaga za vrsto finančnih pogodb v Evropi in globalno, tudi za hipotekarna posojila, s 1. januarjem prihodnje leto ne bo več objavljena, zato se bo v pogodbah za izračun obresti kot nadomestna referenčna obrestna mera začel uporabljati SARON.

22. oktobra 2021 je bila v Uradnem listu EU objavljena Izvedbena uredba Komisije EU 2021/1847 z dne 14. oktobra 2021 o določitvi zakonsko določene nadomestitve za nekatere ročnosti CHF LIBOR, ki je na voljo na tej povezavi.

Uredba je v celoti zavezujoča in se od 1. januarja 2022 neposredno uporablja v vseh državah članicah EU.

Izvedbena uredba določa:

v sklicevanjih na CHF LIBOR v pogodbah in finančnih instrumentih, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU, se kot nadomestne obrestne mere za CHF LIBOR-je določijo naslednje obrestne mere:

  • enomesečni CHF LIBOR se nadomesti z enomesečnim SARON-om, kot je bil ugotovljen v enomesečnem obdobju pred obrestnim obdobjem;
  • trimesečni CHF LIBOR se nadomesti s trimesečnim SARON-om, kot je bil ugotovljen v trimesečnem obdobju pred obrestnim obdobjem;
  • šestmesečni CHF LIBOR se nadomesti s trimesečnim SARON-om, kot je bil ugotovljen v trimesečnem obdobju pred obrestnim obdobjem;
  • dvanajstmesečni CHF LIBOR se nadomesti s trimesečnim SARON-om, kot je bil ugotovljen v trimesečnem obdobju pred obrestnim obdobjem.

Nadomestni obrestni meri SARON se odšteje oziroma prišteje prilagoditev za fiksni razmik na naslednji način:

  • pri nadomestitvi enomesečnega CHF LIBOR-ja: enomesečni SARON –0,0571odstotka
  • pri nadomestitvi trimesečnega CHF LIBOR-ja: trimesečni SARON +0,0031odstotka
  • pri nadomestitvi šestmesečnega CHF LIBOR-ja: trimesečni SARON +0,0741odstotka
  • pri nadomestitvi dvanajstmesečnega CHF LIBOR-ja: trimesečni SARON +0,2048 odstotka

Obrazložitev:

LIBOR (London Interbank Offered Rate), londonske medbančne obrestne mere, izračunava in objavlja upravljalec referenčnih vrednosti ICE Benchmark Administration. Marca 2021 je organ za finančno poslovanje (angl. Financial Conduct Authority – FCA) v Združenem kraljestvu sklenil, da bo panel bank, ki sodelujejo pri določanju obrestne mere, z 31. decembrom 2021 prenehal objavljati vrednosti LIBOR-ja za določene valute, tudi za švicarski frank, kar bo vplivalo na nove in obstoječe kreditne ter druge finančne pogodbe, ki so indeksirane z obrestno mero LIBOR.

Ker LIBOR za švicarski frank s 1. januarjem 2022 ne bo več objavljen, je za zagotovitev pravne varnosti pogodbenih strank ob prenehanju oblikovanja referenčne obrestne mere Evropska komisija sprejela Uredbo, ki enotno za vse države EU določi nadomestitev za CHF LIBOR.  Od 1. januarja 2022 dalje se bo v pogodbah za izračun obresti postopno pričela uporabljati nadomestna referenčna obrestna mera SARON (Swiss Average Rate Over Night oz. švicarska povprečna obrestna mera preko noči) in sicer v sestavljeni (compounded) obliki. Ključna lastnost te sestavljene obrestne mere je, da je določena na podlagi dejanskih obrestnih mer za preteklo obdobje, npr. za pretekli mesec, tri, šest ali za dvanajst mesecev. Institucija, potrjena za objavo in izračunavanje referenčne obrestne mere SARON po različnih metodah, je SIX Financial Information AG. SIX je vpisan v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Ob izteku objavljanja CHF LIBOR-jev je Uredba EU, ki je neposredno zavezujoča v vseh državah članicah EU na enak način kot nacionalna zakonodaja, z določitvijo uporabe nadomestne obrestne mere SARON, zagotovila  enotnost, predvidljivost, transparentnost in kontinuiteto izvajanja pogodb.

Sprememba bo izvedena neposredno na podlagi uredbe in ne bo posegala v nobene druge pogodbene ter povezane pravice in obveznosti pogodbenih strank. Zato stranke bank in hranilnic obveščamo, da kakršne koli aktivnosti strank ne bodo potrebne.

Najpogostejša vprašanja in odgovori ob spremembi referenčne obrestne mere:

Kaj so referenčne obrestne mere?

Referenčne obrestne mere so tržne obrestne mere, ki se redno posodabljajo in so javno dostopne ter služijo kot izhodišče za določanje obrestnih mer za posamezne bančne storitve. So podlaga za celo vrsto finančnih pogodb, med katerimi so tudi hipotekarna posojila, prekoračitve stanja na računu in kompleksnejše finančne transakcije. Referenčne obrestne mere izračunava neodvisen organ, običajno pa predstavljajo stroške izposojanja denarja na različnih trgih.

Kje se referenčne obrestne mere uporabljajo?

Referenčne obrestne mere uporabljajo posamezniki in organizacije v celotnem gospodarskem sistemu. Banke in hranilnice jih na primer uporabljajo v kreditnih in depozitnih pogodbah, ki so jih sklenile s fizičnimi ali pravnimi osebami.

Referenčne obrestne mere se uporabljajo tudi v kompleksnejših finančnih transakcijah, med katerimi so med drugim opcije, nestandardizirane terminske pogodbe in zamenjave

Referenčne obrestne mere uporabljajo tudi centralne banke. V Evropski centralni banki se lahko npr. na referenčne obrestne mere oprejo pri ohranjanju cenovne stabilnosti v evrskem območju.

Zakaj so referenčne obrestne mere tako pomembne?

Referenčne obrestne mere so koristne, ko so zanesljive, nepristranske in javno dostopne. Če pogodba temelji na zanesljivi referenčni obrestni meri, ne more nobena od strank vplivati na dogovorjeno obrestno mero. Višina obrestne mere ter posledično vrednost pogodbe sta tako nepristransko določeni.

Zakaj je Evropska unija reformirala referenčne obrestne mere?

Ker so referenčne obrestne mere gospodarsko tako pomembne, je ključno, da se njihova zanesljivost zagotovi z jasno strukturo upravljanja in transparentno metodologijo, zaradi česar je bila potrebna reforma področja referenčnih vrednosti.

Uredbo (EU) 2016/1011 o referenčnih vrednostih (Uredba BMR), ki je začela veljati 1. januarja 2018, je Evropska unija med prvimi oblikovala celovit, zakonsko zavezujoč regulativni režim v zvezi s finančnimi referenčnimi vrednostmi. V skladu z Uredbo BMR je dovoljena uporaba samo tistih referenčnih vrednosti, katerih upravljalec ima dovoljenje nacionalnega regulatorja in je vpisan v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge kot nadnacionalni nadzorniški organ na ravni Evropske unije.

Kakšne so naloge upravljalca referenčne obrestne mere?

Naloga upravljalca je zagotavljanje referenčne obrestne mere, zlasti upravljanje mehanizmov za določanje referenčne vrednosti, zbiranje in analiziranje vhodnih podatkov po sprejeti ter transparentni metodologiji, določanje referenčne vrednosti in njeno objavo. Od upravljalca se v izogib navzkrižju interesov pričakuje ustrezna ureditev upravljanja in ohranitev zaupanja v celovitost referenčnih vrednosti.

Kaj je LIBOR?

LIBOR (London Interbank Offered Rate) je referenčna obrestna mera, ki jo sicer upravljajo v Veliki Britaniji, vendar se uporablja po vsem svetu in tako pomembno vpliva na globalni finančni sistem.

Temelji na kotacijah panela bank in vključuje grosistične transakcije nezavarovanih depozitov in primarnih izdaj komercialnih zapisov, potrdil o vlogah strank, kot so: banke, centralne banke, vladne institucije, multilateralne razvojne banke, nebančne finančne institucije in druge vnaprej definirane kategorije strank.

LIBOR obrestna mera poleg CHF kotira tudi v drugih valutah (EUR, USD, JPY, GBP). Vrednosti se izračunavajo za različne ročnosti: od preko noči; enega tedna; 1, 2, 3, 6 in 12 mesecev.

Banke, ki so v panelu izbranih bank za oddajanje kotacij, sporočajo podatke o obrestnih merah, po katerih so si pripravljene izposojati in posojati denar za posamezne ročnosti. Na podlagi tega združenje ICE Benchmark Administration po metodologiji izračuna vrednost LIBOR-ja za pet valut in sedem ročnosti.

Zakaj se LIBOR ne bo več uporabljal?

Prehod od uporabe LIBOR-ja na druge referenčne obrestne mere je tema pogovorov že vse od leta 2014, ko je Odbor za finančno stabilnost (angl. Financial Stability Board – FSB) pozval k reformi glavnih svetovnih referenčnih obrestih mer. Marca 2021 je Organ za finančno poslovanje (angl. Financial Conduct Authority – FCA) v Združenem Kraljestvu objavil, da bo panel bank, ki sodelujejo pri določanju obrestne mere, z 31. decembrom 2021 prenehal objavljati vrednosti LIBOR-ja za angleški funt, evro, švicarski frank in japonski jen ter ameriški dolar za tedensko in dvomesečno obdobje. Ostale vrednosti LIBOR-ja za ameriški dolar bodo objavljene še do 30. junija 2023. To pomeni, da LIBOR za švicarski frank po 31. decembru 2021 ne bo več objavljena referenčna obrestna mera.

Velika Britanija je po izstopu iz EU postala t. i. tretja država, zaradi česar je tudi LIBOR obravnavan kot referenčna obrestna mera tretje države. Uredba BMR nadzorovanim subjektom v EU prepoveduje uporabo referenčnih vrednosti tretjih držav, razen, če ima upravljalec dovoljenje nacionalnega regulatorja in je vpisan v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Kaj je cilj izvedbene uredbe?

Uredba je zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah Evropske skupnosti. Cilj enotne ureditve je nadomestitev obstoječe referenčne obrestne mere enakovredno za vse pogodbene stranke in odprava negotovosti glede uporabe referenčnih obrestnih mer po letu 2021, tako da sedanje pogodbe, ki se sklicujejo na CHF LIBOR, ostanejo nemoteno v uporabi, CHF LIBOR pa se v njih nadomesti s sestavljenim SARON-om.

Kaj je SARON?

SARON (Swiss Average Rate Over Night) je obrestna mera, ki odraža izvedene in zavezujoče kotirane transakcije preko noči na medbančnem trgu v švicarskih frankih. Upravljalec je SIX Financial Information AG. SARON se izračunava kot tehtano povprečje izvedenih transakcij v elektronskem trgovalnem sistemu pri SIX. Izračunava se tekoče in objavlja dnevno.

Zaradi najavljenega prenehanja objavljanja LIBOR-ja za švicarski frank je delovna skupina za referenčno obrestno mero (National Working Group on Swiss Franc Reference Rates) kot nadomestno obrestno mero za švicarski frank priporočila sestavljeni SARON. Švicarska centralna banka je to priporočilo sprejela in junija 2019 objavila, da bo začela pri vodenju svoje centralno bančne politike uporabljati SARON. Tudi Mednarodno združenje za zamenjave in druge izvedene finančne instrumente (International Swaps and Derivatives Association – ISDA) prepoznava SARON kot osnovo za nadomestilo za LIBOR za švicarski frank.

Upravljanje s podatki SARON je skladno z mednarodnimi standardi za referenčne obrestne mere.

Kakšna je razlika med LIBOR za CHF in SARON?

V finančnih pogodbah s strankami se uporabljajo različne ročnosti LIBOR-ja. Trimesečni LIBOR pomeni npr. obrestno mero, ki je na tekoči datum določena za naslednje tri mesece, za razliko od sestavljenega SARON-a, kjer je obrestna mera za naslednje tri mesece določena na podlagi obrestnih mer iz preteklih treh mesecev.

SARON je dnevna obrestna mera. Najboljša primerjava z LIBOR-jem je dosežena s preračunom dnevnih podatkov o SARON-u iz preteklega obdobja. To pomeni, da se obrestna mera izračunava iz podatkov za preteklo obdobje, npr. tri pretekle mesece. Takšno obrestno mero imenujemo sestavljena obrestna mera oz. angl. SARON Compound Rate. Primerjava zgodovinskih vrednosti pokaže razliko med vrednostmi CHF LIBOR-ja in SARON-a, zato uredba uvaja prilagoditev za fiksni razmik.

Kaj je prilagoditev fiksnega razmika, ki se dodaja k sestavljenemu SARON-u, kako je bila izračunana in kako se uporablja?

V okviru strokovnih posvetovanj na mednarodni ravni je bila določena metodologija, ki odraža zgodovinsko razliko med vrednostjo CHF LIBOR-ja in sestavljenega SARON-a na osnovi srednje vrednosti za obdobje preteklih petih let. Prilagoditev za fiksni razmik se prišteje oziroma odšteje sestavljenemu SARON-u posameznih ročnosti.  Prilagoditev za fiksni razmik se ne spreminja.

LIBORROČNOSTNadomestna obrestna meraVrednost prilagoditve za razmik (v %)
CHF1Menomesečni SARON (SAR1MC) ISIN CH0477123886–0,0571
CHF3Mtrimesečni SARON (SAR3MC) ISIN CH0477123902+0,0031
CHF6Mtrimesečni SARON (SAR3MC) ISIN CH0477123902+0,0741
CHF12Mtrimesečni SARON (SAR3MC) ISIN CH0477123902+0,2048

Kaj sprememba referenčne obrestne mere LIBOR pomeni za stranke?

Reforma referenčnih obrestnih mer vpliva na obstoječe in nove pogodbe, ki so indeksirane z obrestno mero LIBOR. Sestavljeni SARON je bil določen kot nadomestna referenčna obrestna mera za zagotovitev nemotenega nadaljevanja pogodbenih razmerij, če preneha obstajati LIBOR za švicarski frank. Pogodbena razmerja in izvedbene aktivnosti so tako zakonsko regulirane in pogodbenim strankam ni potrebno sklepati nobenih dodatnih dogovorov.

Kdaj se bo začela uporabljati referenčna obrestna mera, ki bo nadomestila LIBOR CHF?

Nova referenčna obrestna mera (sestavljeni SARON) se bo začela uporabljati ob prvi prilagoditvi referenčne vrednosti v letu 2022 za vsako posamezno pogodbo.

Kaj je referenčna obrestna mera in zakaj je pomembna?

Referenčna obrestna mera (na primer EURIBOR ali LIBOR) je obrestna mera, po kateri si banke medsebojno posojajo denar za različne ročnosti (na primer za 1 mesec, 3 mesece, 6 mesecev, 12 mesecev ipd.). Ker so ti medbančni depoziti praviloma nezavarovani, velja takšna obrestna mera za netvegano. Banke uporabljamo referenčno obrestno mero pri določanju višine skupne obrestne mera za kredite, depozite in druge produkte iz svoje ponudbe.

Banke pogosto posojajo denar kreditojemalcem po dogovorjeni obrestni meri, ki je lahko sestavljena iz:

  • referenčne obrestne mere (npr. EURIBOR, LIBOR), in
  • obrestnega pribitka ali razpona (marže), ki se prišteje referenčni obrestni meri.

Dogovorjena obrestna mera 3M EURIBOR + 3 % tako pomeni, da znaša pribitek (marža) 3 % in da bo skupna dogovorjena obrestna mera za 3% točke višja od vsakokratne referenčne obrestne mere (EURIBOR ali LIBOR). To pomeni, da se cena kredita zvišuje, če  referenčna obrestna mera narašča, in obratno.

Najbolj razširjeni referenčni obrestni meri sta evrska medbančna obrestna mera (Euro Interbank Offered Rate – EURIBOR) ter londonska medbančna obrestna mera (London Interbank Offered Rate – LIBOR).

EU uredba o referenčnih vrednostih (BMR)

1.januarja 2018 je pričela veljati EU uredba o referenčnih vrednostih 2016/1011 (BMR), s katero je EU predpisala zavezujoč okvir v zvezi z vrednostmi referenčnih obrestnih mer. BMR nadzorovanim subjektom v EU prepoveduje uporabo vrednosti referenčnih obrestnih mer razen, če je upravljavec (administrator) takšnih referenčnih vrednosti odobren s strani regulatorja v eni izmed držav članic EU in če je posamezna referenčna obrestna mera vpisana v Register referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Za kreditojemalce in banke je pomembna zahteva iz BMR, da morajo pogodbe vključevati določbe o nadomestitvi oziroma nasledstvu referenčnih obrestnih mer (t.i. »fall-back klavzule«), s katerimi je določen postopek v primeru, da posamezna referenčna obrestna mera, kot je na primer EURIBOR ali LIBOR, ne bi več obstajala, ali bi postala nereprezentativna.

Kratek pregled reforme IBOR referenčnih vrednosti

  1. EURIBOR

Evrska medbančna obrestna mera (EURIBOR) je referenčna obrestna mera za nezavarovane prvovrstne medbančne depozite. Potem ko panel bank Evropskemu inštitutu za denarne trge (EMMI) odda svoje kotacije za posamezne ročnosti (1m, 3m, 6m, 12m), EMMI izračuna 1m, 3m, 6m in 12 mesečni EURIBOR.

Da bi zadostil zahtevam uredbe BMR, je EMMI za EURIBOR razvil novo metodologijo izračunavanja (t. i. »hibridno metodologijo«), ki uporablja dvostopenjski model EURIBOR je tako skladen z zahtevami BMR in se lahko še naprej uporablja kot referenčna vrednost po BMR pravilih. Ne glede na navedeno pa morajo biti uporabniki EURIBOR-ja pripravljeni na možnost, da bo v prihodnosti prišlo do zmanjšanja bank, ki oddajajo svoje kotacije in njegove posledične ukinitve. Vključitev ustreznih pogodbenih določil o njegovem nasledstvu v obstoječe pogodbe je zato nujen ukrep za zaščito pred morebitnimi nejasnostmi, če bi se takšen scenarij tudi uresničil.

  1. EONIA

Referenčna obrestna mera za nezavarovane netvegane medbančne depozite preko noči (EONIA) bo zadnjič objavljena 3. januarja 2022, nato pa bo opuščena, saj bi zaradi pomanjkanja osnovnih transakcij in visoke koncentracije volumnov med majhnim številom vlagateljev EONIA lahko postala neskladna z BMR.

Da bi zadržali referenčno obrestno mero EONIA tekom prehodnega obdobja ter do njenega prenehanja 3. januarja 2022, se je njena metodologija spremenila in od 2. oktobra 2019 se EONIA izračunava kot €STR plus fiksni pribitek v višini 8,5 bazičnih točk. €STR odraža veleprodajni evrski nezavarovani strošek kreditov čez noč bank v evrskem območju in temelji izključno na stvarnih transakcijah, ki se poročajo ECB.

  1. LIBOR

LIBOR v Londonu pripravlja upravljavec referenčnih obrestnih mer ICE, za metodološko ureditev pa je odgovorna Prudential Regulation Authority – PRA – v Združenem kraljestvu.

Organ za finančno poslovanje (angl. Financial Conduct Authority – FCA) je sporočil, da objava referenčnih obrestnih mer LIBOR po letu 2021 ni več zagotovljena. Uporabniki LIBOR bodo morali obstoječe pogodbe prenesti na alternativne oz. nadomestne referenčne obrestne mere (NRR) pred januarjem 2022.

Te nadomestne referenčne obrestne mere za posamezne ročnosti (1m, 3m, 6m, 12m) imajo skupno osnovo – SARON (»Swiss Average Rate Over Night«). Posamezne ročnosti so določene s pomočjo metodologije, ki vseskozi izhaja iz SARON-a, torej obrestne mere za netvegani medbančni depozit preko noči. Pomembno je vedeti, da so obrestne mere, ki temeljijo na SARON-u, določene za preteklo obdobje, recimo za pretekli mesec, 3 mesece, 6 mesecev ali 12 mesecev. Administrator te obrestne mere je namreč želel zagotoviti, da so to dejanske, in ne zgolj kotirane/ponujene obrestne mere. Te obrestne mere so bile prepoznane kot možne in ustrezne nadomestne vrednosti za referenčno obrestno mero, ki lahko nasledijo obstoječi CHF-LIBOR.

Mednarodno združenje za zamenjave in druge izvedene finančne instrumente (International Swaps and Derivatives Association – ISDA) prepoznava naslednje NRR kot možno nadomestilo za naslednje LIBOR-je, in sicer:

LIBORNadomestna referenčna obrestna mera
LIBOR USDSOFR, zavarovana mera financiranja čez noč (zavarovane transakcije)
LIBOR GBPSONIA, indeksno povprečje, obrestna mera čez noč, v funtih (Nezavarovane transakcije)
LIBOR JPYTONAR, tokysko povprečje čez noč (nezavarovane transakcije)
LIBOR CHFSARON, švicarska povprečna obrestna mera, čez noč (zavarovane transakcije)

Kaj to pomeni za stranke?

Reforma referenčnih obrestnih mer vpliva na obstoječe in nove pogodbe, ki so indeksirane z LIBOR obrestno mero. Nadomestne referenčne obrestne mere so bile razvite za zagotovitev nemotenega nadaljevanja pogodbenih razmerij, če prenehajo obstajati LIBOR-ji.

V več državah poteka uvajanje pogodbenih določil glede uporabe nadomestnih referenčnih obrestnih mer z namenom omejevanja tveganja, povezanega z negotovostjo nadaljnjega obstoja referenčnih obrestnih mer LIBOR po letu 2021.

Finančne ustanove in stranke se spodbuja k iskanju dogovora o pogodbenih določilih glede uporabe nadomestnih referenčnih obrestnih mer, če bi prišlo do prenehanja obstoja LIBOR-jev ali drugih ključnih medbančnih referenčnih obrestnih mer v času, ko stranke to referenčno obrestno mero še uporabljajo v svojih pogodbenih razmerjih.

Addiko banka je v okviru celotne skupine Addiko vzpostavila posebno delovno skupino za zagotavljanje skladnosti z Uredbo EU o referenčnih vrednostih (BMR) in vodenje ustreznega prehoda iz LIBOR na nadomestne referenčne mere (NRR).

Opozorilo:

Vsebina te strani odraža trenutno razumevanje Addiko Bank d.d glede tematike IBOR prehoda in se lahko spremeni. Upoštevajte, da pregled, ki smo ga podali na tem mestu, ni celovit niti izčrpen. Pregled ni nadomestilo za poglobljeno oceno s strani neodvisnih strokovnjakov o tem, kako razvoj dogodkov lahko vpliva na vas ali na vašo organizacijo in ne predstavlja nasveta ali priporočila. Addiko Bank d.d. si bo prizadevala za periodično posodobitev te strani in/ali za zagotovitev sporočil, ki se nanašajo na razvoj na trgih glede reforme referenčnih obrestnih mer.

Addiko Bank Slovenija